Še ena obljuba Anžeta Logarja na preizkušnji. Kakšen boj proti korupciji prihaja z novo vlado

V torek opolnoči bo potekel drugi krog iskanja novega mandatarja. Kandidat bo predsednik SDS Janez Janša, ki se mu za izvolitev na mesto predsednika vlade obeta do 50 poslanskih glasov iz vrst SDS, NSi, Demokratov, Resnice in poslancev narodnih skupnosti.

Prav tako v torek pa naj bi predsedniki strank bodoče koalicije, torej Janša, Jernej Vrtovec in Anže Logar tudi uradno podpisali koalicijsko pogodbo.

Ker se je Logar po volitvah znašel v položaju, ko je prelomil eno svojih ključnih predvolilnih obljub (da Demokratov, ki poudarjajo sodelovanje in politično širino, v enobarvni koaliciji ne bo), ob tem pa se je soočil še z nekaj neenotnosti v lastnih vrstah, je bilo po besedah naših virov zanj pomembno, da mu uspe v koalicijsko pogodbo spraviti ustanovitev Skoka.

Gre za posebno tožilsko skupino za pregon korupcije in organiziranega kriminala, kar je bila prav tako ena ključnih Logarjevih predvolilnih zavez in, kot je poudarjal, tudi pogoj za vstop Demokratov v vlado. A tudi pri tem naj ne bi šlo povsem brez težav.

Med bodočimi partnerji razlike v tem, kako velik naj bi bil poseg v sistem pregona

Po besedah naših virov so bile med bodočimi koalicijskimi partnerji pomembne razlike v tem, kako velik naj bo poseg v sistem pregona, pri čemer so se Demokrati zavzemali za samostojen Skok z veliko pristojnostmi.

Organizacija Skoka še konec minulega tedna v predlogu koalicijske pogodbe naj ne bi bila podrobneje opredeljena, čeprav naj bi si Demokrati to želeli, se pa stranke bodoče koalicije strinjajo, da so spremembe sistema za boj proti korupciji potrebne. Glede podrobnosti Skoka pa so žogico menda podale Logarju, češ na njem je, da pripravi konkreten predlog.

Zamisel o ustanovitvi Skoka je Logarju v času Platforme sodelovanje pomagal razvijati profesor evropskega prava z Nove univerze Matej Avbelj, ki je kasneje kot predsednik strateškega sveta sodeloval tudi pri pripravi pravosodnega dela programa Demokratov in je bil po Logarjevih besedah njihov kandidat za ministra za pravosodje.

To slednje Avbelj ni (več), kot pravi, o tem po izidu Demokratov na volitvah ne razmišlja. Ker ni v stranki, pa tudi ni vpet v dinamično politično dogajanje. Je pa, kot je dejal za N1, Logarju še vedno strokovno pripravljen pomagati pri snovanju Skoka. Ta bi moral biti namreč po Avbljevem mnenju "najpomembnejša točka koalicijskega sporazuma".

"To ne smejo biti zgolj neki lepotni popravki, ampak resen, specializiran organ za pregon korupcije, ki bi združeval tisto, kar morajo takšni resni organi združevati. Torej vse tri funkcije – preventivo, odkrivanje in pregon – in seveda najboljše ljudi, ki jih imamo," je za N1 povedal Avbelj. Ključna za to, da dobimo "vodotesen in učinkovit koncept", bo po njegovem politična volja, ki je doslej, kot pravi, v Sloveniji ni zaznaval.

"Takšen organ potrebujemo, a podobne ideje so že padle v vodo"

Tudi strokovnjak za kazensko pravo z mariborske pravne fakultete Miha Šepec meni, da takšen specializirani organ potrebujemo, "saj se Slovenija že dolga leta bori s korupcijo z različnimi mehanizmi in bolj ali manj se vedno znova izkazuje, da je pri tem neuspešna". Organ, ki bi se ukvarjal izključno s tem, je lahko dobra pot in rešitev, ocenjuje.

V pravnem smislu tveganj ni, pravi Šepec, nekaj drugega pa je lahko izvedba. "Namreč podobne ideje so že bile, denimo ideja o specializiranem kazenskem sodišču, a so padle v vodo, ker preprosto ni bilo kadra za poseben organ. Kot boljša metoda so se izkazali specializirani oddelki znotraj obstoječih organov," pravi Šepec in dodaja, da bi po tej logiki Skok lahko bil tudi nov posebni oddelek za pregon korupcije znotraj obstoječega Specializiranega državnega tožilstva (SDT).

V podobno smer gredo tudi namigi iz SDS in NSi, medtem ko Avbelj vztraja, da bi Skok moral biti samostojen organ: "Absolutno. Korupcijo lahko preganjate zgolj z neodvisnim, samostojnim organom, ki ima jasna pooblastila. Ključno pa je, da mora biti tožilstvo tisto, ki vodi, usmerja in nadzira policijo in ne obratno. To imamo že zdaj predvideno po Zakonu o kazenskem postopku, a se to v praksi ne dogaja."

Tudi nekatere ocene, da imamo že vse za uspešen pregon korupcije, le učinkovito je treba delati, Avbelj zavrača: "Imamo mozaik, ki ne deluje kot celota. Organi ne delujejo povezano, dogaja se, da breme prelagajo eden na drugega, rezultata pa ni. Politika pa je to ne le dopuščala, ampak celo vzdrževala, ker ji je tako ustrezalo."

Se lahko zgledujemo po Hrvatih?

Kot vzor so v Demokratih vzeli hrvaški Uskok (Urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu), ki deluje že 25 let, ustanovljen pa je bil kot posebno državno tožilstvo s svojimi tožilci in različnimi strokovnjaki, deluje pa v tesni navezi z nacionalnim policijskim uradom podobnega imena – Pnuskok.

Skupaj so preiskovali nekatere velike afere in poskrbeli tudi za več spektakularnih aretacij – najbolj znan je bil pregon nekdanjega premierja Iva Sanaderja, ki je bil zaradi korupcijskih afer obsojen in za zapahi skupno več kot 10 let.

Šepec pravi, da je hrvaški pravni red, zlasti kazenskopravni, zelo primerljiv s slovenskim, zato bi bilo možno marsikaj preslikati k nam. Teoretično – ob spremembi zakona – tudi to, da bi nekatere kriminaliste, policiste celo "prenesli" na Skok, kjer bi delovali v neposredni navezi s tožilci. Je pa možnost samostojnega organa zaradi kadrovskega pomanjkanja izziv, vnovič izpostavlja kazenski pravnik.

Eno od vprašanj, ki se pojavlja, je tudi morebitna zloraba takšnega organa za preganjanje (političnih) nasprotnikov. Da je to vedno treba preprečiti, poudarja Šepec in dodaja, da morajo biti tožilci pri svojem delu neodvisni in samostojni. "Nihče ga ne more usmerjati ali mu dajati obveznih navodil, kaj naj počne – ali naj se poravna, odstopi od pregona ... – to je svobodna odločitev tožilca. In če bo tako ostalo, potem nekih velikih tveganj ni, razen tega, da bo glavnega šefa, če ga bo imenovala politika, verjetno malo bolj zanimal pregon druge strani. Ampak če niste v nobeni korupcijski aferi, potem skrbi tako ali tako ni."

KPK: "Da ne bomo morda zdravili napačnih težav"

Medtem po naših informacijah v koalicijski pogodbi ni omenjena Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) in naj bodoči koalicijski partnerji po besedah naših virov za zdaj tudi ne bi predvidevali njene ukinitve.

Funkcija komisije namreč ni pregon korupcijskih kaznivih dejanj, temveč predvsem preventiva, ugotavljanje kršitev integritete, navzkrižja interesov, preverjanje premoženjskega stanja, zlasti pri politikih.

Šepec pravi, da ima zato KPK posebno vlogo in pristojnosti, ki morajo po njegovem ostati: "Tudi če bi bila KPK del nekega novega organa in bi se še vedno ukvarjala s tem, kar počne, ter ohranila pristojnosti, potem bi to razumel. V nasprotnem primeru pa ne bi bilo najbolj modro".

Prejšnji predsednik KPK Robert Šumi je ob koncu svojega mandata nastopil na več strankarskih predvolilnih dohodkih na temo korupcije, med drugim tudi pri Logarjevih Demokratih. Kot je takrat pojasnil za N1, je Anžetu Logarju povedal, da zagovarja neodvisnost in samostojnost komisije, saj ima ta preventivno vlogo in je drugačen organ od policije in tožilstva.

Podobno s KPK sporočajo tudi danes, ko jo vodi Katarina Bervar Sternad. "Ni še popolnoma jasno, kako točno si je (bodoča) koalicija zamislila sistem institucij za boj proti korupciji. Vemo pa, kaj predvideva nova protikorupcijska direktiva EU, ki je bila sprejeta nedavno. Sistemi boja proti korupciji temeljijo na dveh stebrih – preprečevanju in pregonu. Vsaka država članica mora po direktivi imeti pokriti obe ti področji, biti morata ločeni, neodvisni," so zapisali v odgovoru za N1.

"Pozdravljamo vse spremembe, ki bi izboljšale protikorupcijski boj, a se nam zdi pomembno, da se pred kakršnimi koli spremembami vendarle opravi temeljita analiza o tem, kaj točno že imamo in kaj deluje ter kaj morda ne. Da ne bomo morda zdravili napačnih težav. Vidimo pa sami kar nekaj prostora še za izboljšavo na področju boja proti korupciji, zato smo tudi poslancem poslali svoje predloge," so še sporočili iz KPK.